Prepoznaven trenutek
Ponosen si, ker si končal nekaj zahtevnega, in hkrati žalosten, ker osebe, ki bi ji to najraje povedal, ni ob tebi. Učencem se ni treba strinjati. Veselje in izguba sta lahko navzoča v isti Šoli. Pozneje med sestankom naraste jeza. Opaziš jo, preveriš, katera meja je bila prestopljena, in izbereš odgovor, namesto da bi čustvo spremenil v ukaz.
Ključni sistemski liki
Učenci
Učenci so osrednje osebe v svetu ČUSTEV. Doživljajo dogajanje v šoli. Lahko so navdušeni, prestrašeni, jezni, žalostni, radovedni, v zadregi ali olajšani. V sistem prinašajo potrebe, reakcije in žive izkušnje. Učenci ne motijo pravega dela Šole. So del Šole. Ko je učenec razburjen, preprosto ukaz učencu, naj preneha, običajno ne pojasni, kaj se je zgodilo. Ravnatelj mora najprej opaziti, kdo reagira in zakaj.
Tajnica
Tajnica pomaga čustvenim izkušnjam dati pomen. Učenec lahko čuti strah. Tajnica lahko napiše: Nekaj slabega se bo zgodilo. Učenec se lahko sramuje. Tajnica lahko napiše: Vsi mislijo, da sem neuspeh. Čustvo in samolepilni listek lahko nato drug drugega okrepita. To ne pomeni, da je Tajnica sovražnik. To pomeni, da čustva in interpretacija komunicirajo.
Varnostni oddelek
Močna čustva lahko postanejo pomemben signal za varnost. Strah lahko poveča spremljanje. Jeza lahko pripravi sistem na ukrepanje. Družbeno bolečino lahko sistem razume kot grožnjo. In ko Varnost poveča aktivacijo, lahko Učenci čutijo čustveno stanje še močneje. To je eden od razlogov, da lahko čustva hitro narastejo, ko se vključi več delov šole.
Klet
Nekatere izkušnje ne izginejo zgolj zato, ker je Šola o njih nehala govoriti. Klet predstavlja material, ki se je premaknil iz vsakdanjega zavedanja, vendar lahko še vedno vpliva na trenutne reakcije. Staro čustveno učenje lahko včasih povzroči, da se trenutni dogodek zdi večji, hitrejši ali bolj znan, kot bi nakazovala sama trenutna situacija. Klet ni prostor, ki bi ga bilo treba odpreti na silo. To je opomnik, da ima sedanja Šola zgodovino.
Čustva so signali, ne ukazi
Čustvo lahko nosi pomembne informacije, ne da bi narekovalo naslednje dejanje. Jeza lahko reče: Tu se zdi nekaj narobe. To ne določa samodejno, kaj je treba reči ali narediti. Strah lahko reče: To se ne zdi varno. To ne dokazuje samodejno nevarnosti. Krivda lahko reče: Morda bo treba kaj popraviti. To ne pomeni samodejno, da si sistem zasluži kazen. Ravnatelj lahko prisluhne čustvu, ne da bi ga potlačil ali mu prepustil popoln nadzor. Ta prostor med občutkom in dejanjem je pomemben.
Ko čustva dobro delujejo
Zdravo čustveno delovanje ne pomeni, da se ves čas počutimo mirno in pozitivno. To pomeni, da se čustva lahko pojavijo, spremenijo in komunicirajo. Šola se lahko boji, ko je nekaj pomembno. Jeza, ko je prestopena meja. Žalost po izgubi. Veselje, ko je nekaj dobro. Ravnatelj lahko ostane v stiku z učenci, ne da bi morali vsi učenci čutiti isto. Različna čustva lahko celo obstajajo hkrati. Olajšanje in žalost. Navdušenje in strah. Ljubezen in razočaranje. Fleksibilna Šola ne zahteva čustvene preprostosti.
Lahko zadrži kompleksnost, ne da bi jo takoj spremenil v krizo.
Razišči več vsebine na tej strani+
Deset osrednjih področij ČUSTEV
Strah
Čustveni odziv, ki se pojavi, ko sistem zazna ali predvideva grožnjo, negotovost ali možno škodo.
Jeza
Mobilizirajoče čustvo, ki se lahko pojavi okoli blokiranih ciljev, nepravičnosti, kršitve, frustracije ali potrebe po zaščiti meje.
Žalost
Čustvo, ki je pogosto povezano z izgubo, razočaranjem, ločitvijo, izčrpanostjo ali potrebo po upočasnitvi in predelavi tega, kar se je zgodilo.
Veselje
Čustvo, povezano z užitkom, varnostjo, igro, povezanostjo, dosežkom, radovednostjo in izkušnjami, h katerim se želi sistem premakniti.
Sram
Boleče družbeno čustvo, pri katerem lahko sistem usmeri pozornost na samega sebe in možnost zavrnitve, izpostavljenosti ali nezadostnosti.
Krivda
Čustvo, ki se lahko pojavi, ko sistem meni, da je dejanje v nasprotju z njegovimi vrednotami, odgovornostmi ali odnosom z drugimi.
Žalovanje
Čustveni proces, ki lahko sledi pomembni izgubi in reorganizaciji življenja okoli tega, kar ni več prisotno na enak način.
Zavedanje čustev
Sposobnost opazovanja in poimenovanja čustvene izkušnje, ko se dogaja.
Izražanje čustev
Načini, kako se čustvena izkušnja sporoča z besedami, obrazno mimiko, gibanjem, vedenjem, tonom in dejanji.
Čustvena regulacija
Sposobnost sistema, da ostane v stiku s čustvi, medtem ko prilagaja intenzivnost, pozornost in ukrepanje situaciji.
Ko postanejo čustva preobremenjena
Ko je celoten sistem pod obremenitvijo, lahko čustva postanejo intenzivnejša, težje jih je prepoznati ali težje uravnavati. Majhen dogodek lahko sproži velik odziv. Zdi se, da več učencev govori hkrati. Tajnica lahko daje vse bolj nujna pojasnila. Varnostni oddelek lahko poveča zaščito. TELO se lahko bolj aktivira. POVEZANOST se lahko zdi manj varna. Šola se lahko nato začne odzivati ne le na prvotni dogodek, ampak tudi na lastno reakcijo. Včasih je lahko preobremenjenost videti kot zelo malo občutka. Sistem lahko postane oddaljen, otopel ali se umakne v izklop.
Manj vidna čustva ne pomenijo vedno manj aktivnosti v šoli.
Skupna sistemska povezanost
Nekaj se zgodi. Učenec reagira. Tajnica pojasnjuje reakcijo. Varnost obravnava razlago kot pomembno. TELO se spreminja. Močnejše stanje telesa okrepi Učenčevo izkušnjo. Tajnica prejme več dokazov za prvotno zgodbo. In Šola se ujame v zanko. Izkušnja → Zgodba → Zaščita → Močnejša izkušnja → Močnejša zgodba Noben posamezen del ni ustvaril celotnega vzorca. Zanka je nastala iz interakcije. To je ena osrednjih idej InsideISS.
Kaj lahko pomaga
- Cilj ni, da težka čustva čim prej izginejo. Prva naloga je pogosto razumeti, kaj se dogaja. To lahko pomeni:
- poimenovanje čustva brez spreminjanja v identiteto;
- opaziti, kaj se je zgodilo tik preden se je pojavilo;
- ločevanje občutka od zgodbe, zgrajene okoli njega;
- preverjanje stanja Telesa;
- ugotavljanje, ali je varnost aktivna;
- vprašanje, ali stara izkušnja morda vpliva na sedanjost;
- izražanje pomembnega na varen in uporaben način;
- dovoliti čustvu, da obstaja, ne da bi zahtevali takojšnje ukrepanje;
- vrnitev ravnatelja v pogovor.
- Včasih se čustva spremenijo, ko se spremeni situacija. Včasih se spremeni, ko se spremeni zgodba. Včasih je potreben čas. Včasih potrebuje POVEZANOST. In včasih Šola potrebuje pomoč pri prenašanju nečesa, kar je težko nositi sama.
Ravnatelj in učenci
Ravnatelj ni učitelj, ki stoji spredaj v učilnici in zahteva tišino. Ravnatelj posluša. Prestrašeni učenec morda potrebuje varnost. Jezen učenec bo morda potreboval mejo, da bo opažen. Žalujoči učenec morda potrebuje čas. Vesel učenec morda potrebuje prostor za praznovanje. Poslušanje ne pomeni, da vsaka reakcija postane navodilo. To pomeni, da so izkušnje vključene v odločitev. Ravnatelj lahko reče: Slišim te. in se še vedno odloči, kaj se bo zgodilo naprej.
Razišči ČUSTVA
Povezani sistemski liki: Učenci · Ravnatelj · Tajnica · Varnostni oddelek · Klet
Povezane teme: Tesnoba · Jeza · Stres · Ugajanje ljudem · Občutek obtičanja
Povezane zanke: Alarmna zanka · Odnosna zanka · Regulacijska zanka
Preizkusi orodje: Preverjanje povezanosti
Preberi globlje: Zakaj se Varnostni oddelek pretirano odzove
Povzetek v enem stavku
Čustva so učenci šole – resnične izkušnje, ki si zaslužijo biti slišane, ne da bi samodejno postale ukazi.
Osrednja področja